Je z Avstrijo konec?

Je z Avstrijo konec?

"Avstrija ni dokončno zgrajena. Kdor tako gleda, živi daleč stran od realnosti." Izjava Andreasa Pfeilerja, generalnega direktorja Stone Ceramics Association, je precej provokativna – in povsem premišljeno izbrana. Je odgovor na zahtevo po drastičnem zmanjšanju rabe zemljišč. Natančneje: zmanjšati dnevno porabo zemlje z 11 na 2,5 ha. Nazadnje ga je ustanovila okoljevarstvena organizacija WWF.

Zahteva delno izpolnjena

Poraba tal ali raba tal se nanaša na tesnjenje tal s strukturami, kot so zgradbe ali ceste, tako da padavine ne morejo več prodreti vanje. Po javno dostopnih podatkih je bilo leta 2024 zaprtih skoraj natanko 3,7 odstotka površine države. Neumnost zahteve okoljevarstvenih organizacij je, da je delno že izpolnjena.

Na to opozarja tržni raziskovalec Andreas Kreutzer, ki se z zadevo intenzivno ukvarja. V letu 2024 je raba zemljišč upadla že drugo leto zapored – za 15,5 odstotka. Dnevna poraba zemlje v letu 2024 torej ni bila 11, ampak 6,75 hektarja. Kreutzer upad pripisuje dvema dejavnikoma: po eni strani je bil posledica šibkega gradbenega sektorja – in zato ni bil vzdržen. Po drugi strani pa je morda imela zaviralni učinek tudi »Strategija tal Avstrija«, ki so jo februarja 2024 odobrile države in občine.

Predstavnik trgovinskega združenja Pfeiler vidi, da svoje mnenje potrjujejo dejstva. Vendar razume različne interese: "Smo na območju napetosti, ki ga je treba skrbno pretehtati: obstaja legitimen interes za varčno uporabo redke zemlje. Po drugi strani pa prebivalstvo narašča in s tem potreba po življenjskem prostoru in infrastrukturi," pravi Pfeiler. "Vzel bom samo primer energetske tranzicije: za vetrno turbino potrebuješ dostopno cesto in temelje. Brez gradbenih del ne bo šlo." Toda Pfeiler nadaljuje: "Moramo postopati bolj inteligentno in najti ravnotežje med različnimi interesi s prilagodljivimi rešitvami. Togi cilj, kot je cilj 2,5 hektarja, nas ne bo pripeljal nikamor."

Industrija gradbenih materialov je poleti objavila stališče »Avstrija ni končana!« predstavila, v kateri »prikazuje perspektive za trajnostno naravnano prihodnost, tako na področju gradnje kot rabe zemljišč«. O tem dokumentu o stališču so nedavno razpravljali z vrhunsko skupino strokovnjakov na Dunaju. Očiten in verjetno retoričen naslov dogodka: »Je z Avstrijo konec?«

Pfeiler je jasno izrazil stališče industrije gradbenih materialov: "Avstrijska industrija gradbenih materialov vidi odgovornost tukaj in išče dialog z zainteresiranimi stranmi, da bi skupaj našli izvedljive rešitve o tem, kako lahko raba zemljišč deluje trajnostno." Da bi našli potrebno ravnovesje med posameznimi interesi, je potrebno »strateško gospodarjenje z zemljišči z jasnimi cilji«, je pojasnil Arthur Kanonier, vodja raziskovalnega oddelka za politiko tal in gospodarjenje s tlemi na Dunajski tehnični univerzi. Okoli 6.000 km² lokalnega območja je že izkoriščenega, približno polovica je namenjena zazidljivim zemljiščem, četrtina pa je še nepozidana. Z rastjo prebivalstva se povečuje tudi pritisk na razpoložljiv prostor. "Namen dneva ni širjenje, ampak zgostitev območij, ki so že bila razvita," je dejal Kanonier.

Zbijanje lahko pomembno prispeva k varčni rabi tal. Arhitekt Armin Mohsen Daneshgar je pojasnil potencial dodajanja nadstropij obstoječim stavbam: "Dunajske strehe ponujajo približno tri milijone kvadratnih metrov prostora za 200.000 stanovanj." Lahko se zgradi vsaj eno nadstropje, običajno pa več, ne da bi to vplivalo na bivalno kakovost spodnjih nadstropij. Nadaljnji pozitivni učinki: strešni vrtovi kot zelene oaze in do 80-odstotni prihranek energije, če v okviru širitve obnovimo tudi obstoječo stavbo.

Tudi Pfeiler šteje zbijanje za osrednji vzvod. Razmišlja tudi o uporabi že namenjenih stavbnih zemljišč: »Zakaj bi tesnili nove površine, ko pa je več kot 67.000 hektarjev namenjenih stavbnim zemljiščem, a niso v uporabi?« Mobilizacija teh območij je ena glavnih nalog. To je vključevalo gradbene vrzeli v mestu, razširitev obstoječih strešnih prostorov in večjo zgostitev obstoječih stavb.

"Seveda smo zainteresirani, da se gradnja odvija. Vendar želimo ravnati odgovorno in smo temu zavezani," je pojasnil Roland Hebbel iz Centralnega združenja proizvajalcev industrijskih gradbenih izdelkov. Zanj to pomeni: novogradnja, da, vendar trajnostna. Tudi Daniel Fügenschuh, predsednik Zvezne zbornice gradbenih inženirjev, je pozval k spremembi smeri: "Vsako leto uporabljamo območje v velikosti Eisenstadta. To povečuje nevarnost poplav, toplotnih otokov in drugih nesreč." Njegova rešitev: boljši izkoristek obstoječih stavb in mestnih središč. Prenove, mobilizacija degradiranih območij in preureditev starih komercialnih območij bi lahko pomembno prispevali k ustvarjanju novega življenjskega prostora brez uporabe dodatnega zemljišča.

Avstrijska zemljiška strategija je namenjena občutnemu zmanjšanju rabe zemljišč do leta 2030. Trenutni vladni program opredeljuje različna izhodišča za gradnjo brez zemlje, kot je dajanje prednosti recikliranju zemljišč pred ponovnim razvojem in prenovi pred novogradnjo. Zdaj bomo videli, kaj to pomeni v praksi.

"Vidimo, da smo bili potrjeni v naših prizadevanjih v zadnjih nekaj letih," pravi generalni direktor združenja Pfeiler. Trgovsko združenje že leta spodbuja ukrepe, kot je gosta gradnja, "ker tudi to varčuje z energijo." Poleg tega so mineralni gradbeni materiali trajnostni, krožni in večnamenski ter omogočajo gradnjo na večjih višinah in z večjo gostoto. Predstavnik proizvajalca gradbenih proizvodov Hebbel: "Na ta način je mogoče mobilizirati stavbno zemljišče in zmanjšati uporabo zemljišča."

Dejstva o rabi zemljišč v Avstriji

• Bereits genutzt: 5.902 km² (7 Prozent der Staatsfläche)
• Davon versiegelt: 52,5 Prozent (3,7 Prozent der Staatsfläche)
• Flächenneuinanspruchnahme 2024: 24,7 km² (minus 15,5 Prozent zum Vorjahr)
• Täglicher Durchschnitt 2024: 6,75 Hektar
• Gewidmetes, unbebautes Bauland: rund 67.000 Hektar
• Wohnbedarf Wien: rund 15.000 neue Wohnungen pro Jahr
• Potenzial Wiens Dachflächen: 200.000 Wohnungen