Cena električne energije: Kako varčujejo avstrijska gospodinjstva

Cena električne energije: Kako varčujejo avstrijska gospodinjstva

Brez obnovljivih virov bi se letni stroški električne energije za gospodinjstvo povečali za okoli 73 evrov, piše v sporočilu za javnost. Leta 2030 bi bil potreben dodaten uvoz plina v višini trenutne skupne porabe vseh avstrijskih gospodinjstev.

Od poletja do zime

Študija, ki jo je pripravil strokovnjak za Enervis Thomas Rosenzopf, kaže, da se učinek vetra in sonca na zniževanje cen električne energije pojavlja skozi vse leto in ob vseh urah dneva – opazno opoldne poleti, ko je fotonapetostna energija na vrhuncu, pa tudi v zimskih mesecih, ko vetrna energija proizvede največjo moč. Z dosledno širitvijo obnovljivih virov se bo zmanjšala odvisnost od uvoza plina in električne energije iz tujine.

Študija retrospektivno analizira razvoj trga električne energije z in brez proizvodnje iz PV, vetrne in male hidroelektrarne za leta 2021 do 2024 in vključuje napoved za leto 2030. Rezultat: Brez vetrne energije, PV in male hidroelektrarne bi bile cene električne energije v zadnjih štirih letih v povprečju višje za 6 odstotkov. Brez te obnovljive proizvodnje se do leta 2030 pričakuje približno 20-odstotna podražitev (podražitev za 18 evrov na megavatno uro). »Učinek obnovljivih virov energije na zniževanje cen je še posebej očiten v času, ko so cene plina visoke – kot se je nazadnje zgodilo leta 2022,« pravi avtor študije Rosenzopf. "Brez obnovljivih virov energije bi bil nihanje cen med energetsko krizo očitno večji."

Apel na politiko

Razlog za znižanje cen je jasen: obnovljivi viri energije imajo izjemno nizke variabilne stroške in tako vplivajo na tržno ceno. Z vsakim dodatnim sistemom se dobava električne energije poveča in krivulja ponudbe se premakne proti nižjim cenam električne energije - vrstni red ključnih besed. Fosilne elektrarne – predvsem uvoženi plin – vse bolj izrivajo s trga. Brez obnovljivih virov energije bi bile potrebe po uvozu plina leta 2030 višje za 1,8 milijarde kubičnih metrov. To bi bilo tik pod trenutno skupno porabo vseh avstrijskih gospodinjstev (2 milijardi kubičnih metrov). V industrijskem smislu je to trikrat več kot letna poraba plina Voest (600.000 kubičnih metrov). Ta dodatna poraba plina bi ustrezala tudi četrtini domačega skladišča plina.

Generalni direktor malih hidroelektrarn Paul Ablinger pravi: "Študija kaže, kar smo vedno govorili: Domača proizvodnja je lokacijska prednost, tako je bilo v preteklosti in bo še bolj v prihodnosti! Politiki se morajo odločiti: še naprej podpirati uvoz in ovirati obnovljive vire ali končno izvajati pravo lokacijsko politiko!"

Učinkovito črno na belem

Poleg zanesljivosti oskrbe, neodvisnosti in odpornosti nadaljnja širitev prinaša tudi oprijemljive gospodarske koristi: brez obnovljive vetrne energije, fotonapetostne in male hidroelektrarne bi eno zasebno gospodinjstvo v zadnjih letih imelo dodatne stroške v višini približno 34 evrov na leto. Brez teh obnovljivih virov bi se do leta 2030 račun za elektriko za gospodinjstvo povečal za 73 evrov letno. Nazadnje je bila primerljiva podražitev leta 2022, v času energetske krize. Za nazaj bi imela industrijska podjetja z letno porabo 10 gigavatnih ur dodatnih 182.000 evrov stroškov letno.

"Študija črno na belem kaže, da je najučinkovitejša metoda proti visokim stroškom električne energije dosledno širjenje obnovljivih virov energije. Če bo to oteženo, vsa pritoževanja o visokih cenah električne energije ali razdeljevanju subvencij ne bodo pomagala - pri teh številkah ne bi smeli razmišljati o novih obremenitvah proizvajalcev," pravi poslovodna direktorica PV Austria Vera Immitzer.

Koristi kljub oviram

»Ta scenarij – nižje cene električne energije za gospodinjstva in ogromne gospodarske koristi – zvezna vlada trenutno žrtvuje vsak dan, ker se vedno več ovir postavlja na pot širitve obnovljive energije,« opozarja generalni direktor IG Windkraft Florian Maringer.

Gospodarska korist samo obnovljivih virov energije zaradi učinka zaviranja cen na veleprodajnem trgu električne energije je leta 2022 znašala okoli 1,4 milijarde evrov – glede na objavo. Leta 2030 bodo fotonapetostne, vetrne in male hidroelektrarne zaradi nižje cene električne energije ustvarile koristi v višini do 1,6 milijarde evrov letno. Če prištejemo še izgubljen prihodek od izvoza, dobimo skupno 3,1 milijarde evrov koristi.