AI: vedel, kako namesto nikoli

AI: vedel, kako namesto nikoli

"Študija nam ne ponuja abstraktnih fantazij, temveč konkretne pristope za vsakdanje življenje na gradbišču." Zadevna študija, vključno z vodnikom s praktičnimi nasveti, o katerem tu govori Anton Rieder, je obljubljala razburljivo branje. Njegov naslov: "Uporaba umetne inteligence v gradbeništvu." Tirolski gradbeni izvajalec in namestnik zveznega cehovskega mojstra je nadaljeval: "Za številna podjetja je začetek uporabe umetne inteligence velika ovira – vodnik to pomaga premagati. Pomembno je, da mora industrija sama pomagati pri oblikovanju njegove implementacije – na praktičen, realističen in k rešitvam usmerjen način."

Jasna potreba po dohitevanju

Študijo sta izvedla Agencija za gradnjo prihodnosti (ZAB) in Univerza za nadaljevalno izobraževanje Krems. Kaže, da ima domača gradbena industrija še vedno velik potencial, da dohiti zaostanek v primerjavi z mednarodnimi standardi, ko gre za uporabo umetne inteligence (AI). Medtem ko so obsežni pilotni projekti v ZDA, na Japonskem in v nordijskih državah že realnost, so domača podjetja pogosto še v zgodnjih fazah. Toda po mnenju avtorjev študije je ravno tu priložnost: kdor zdaj začne s ciljno usmerjenimi projekti in pobudami za nadaljnje usposabljanje, lahko pomaga oblikovati standarde in razviti lastne rešitve.

"Mnoga podjetja nas sprašujejo: Kje lahko začnemo?" poroča Georg Hanstein, vodja digitalizacije in inovacij v ZAB. Pričakovanja so velika – nenazadnje zato, ker je AI zdaj vseprisotna tema. "Izziv je identificirati razumna področja uporabe, ne da bi dajali prenagljene obljube o rešitvi. Pozorno moramo pogledati, kje je dejansko korist," pravi Hanstein.

Možna področja uporabe umetne inteligence v gradbeništvu so raznolika: uporablja se že za spremljanje in dokumentiranje na gradbiščih. Pomaga optimizirati procese, daje predloge za načrte ali pomaga razviti načrte gradnje.

Hanstein opozarja na primer skupine Vorarlberg Rhomberg, ki ocenjuje podatke iz senzorjev, kamer in dronov z uporabo umetne inteligence za beleženje napredka pri gradnji in zmanjšanje varnostnih tveganj. Hanstein: "Preseje lahko ogromne količine podatkov, ki jih človek ne bi mogel obravnavati v tako kratkem času. To razbremeni upravljanje gradnje in prepreči zamude." Enako velja za fazo načrtovanja. AI lahko v kratkem času ustvari veliko število različic dizajna in iz njih izbere najboljše predloge. »AI odpira povsem nove možnosti za optimalno uporabo zemlje,« pravi Hanstein.

Drugo možno področje delovanja AI je načrtovanje gradnje. Vodje gradbenih del danes večinoma izdelujejo urnike ročno – na podlagi svojih izkušenj. Po drugi strani lahko AI izračuna na milijone različic in priporoči najučinkovitejše procese. »To pomeni, da bi lahko čase nedejavnosti zmanjšali na minimum in vire uporabili bolj specifično,« pojasnjuje Hanstein.

Študija pa izpostavlja tudi ključne ovire pri uvajanju umetne inteligence v podjetja: pomanjkanje vmesnikov, neustrezna digitalna infrastruktura in pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov. "Dokler ni strukturiranih digitalnih podatkov, AI nima s čim delati," opozarja Hanstein. Po njegovi oceni okoli 90 odstotkov podjetij še vedno pretežno dela z analognimi ali strojno neberljivimi podatki. Šele ko so dobavnice, računi ali časovnice zabeleženi digitalno in na standardiziran način, lahko AI razvije polni potencial.

Prav tako ne gre podcenjevati pravnih in organizacijskih vprašanj. Rupert Redl in Christina Ipser z Univerze v Kremsu v študiji poudarjata, da podjetja potrebujejo jasne okvirne pogoje – na primer glede varstva podatkov, odgovornosti ali ekonomske učinkovitosti. »Da bi ustvarili zaupanje, so potrebni pregledni pilotni projekti, odprti standardi in močnejša pravna zaščita pri uporabi tehnologij umetne inteligence,« pravijo.

Vzporedno s študijo so avtorji oblikovali tudi »Vodnik za uporabo umetne inteligence v gradbeništvu«. Odgovarja na praktična vprašanja o uporabi AI na gradbiščih: Katere aplikacije so že danes izvedljive? Kako se lahko izvajajo začetni pilotni projekti? Katere ponudbe za dodatno usposabljanje so smiselne? "Ne šteje največja rešitev, ampak tista prava ob pravem času. Gradbena industrija ne potrebuje vizij iz Silicijeve doline, temveč orodja za vsakdanje delo," pravi soavtor študije Redl.

Strokovnjak ZAB Hanstein izpostavlja še en vidik: kulturno spremembo pri obravnavi umetne inteligence. Mnoga podjetja imajo še vedno pomisleke glede zaupanja občutljivih nalog stroju. "Pri razpisih bi na primer umetna inteligenca že lahko prevzela velik del dela. A v podjetjih je še vedno veliko nezaupanja. Gradnja zaupanja bo trajala – tudi zato, ker orodja umetne inteligence pogosto dajejo napačne rezultate. Natančno morate vedeti, kako uporabljati umetno inteligenco."

Tako očitno menijo tudi v Bruslju. Tako imenovani zakon o umetni inteligenci je v EU v veljavi od februarja 2025. »Vsaka oseba, ki uporablja umetno inteligenco v podjetju, mora opraviti usposabljanje – tudi če gre le za e-pošto s ChatGPT,« pojasnjuje Hanstein. Ta predpis še ni bil res pregledan, vendar že velja: v skladu s tem potrebuje vsak zaposleni potrdilo o usposabljanju - ne glede na velikost podjetja. ZAB bo od januarja 2026 ponujal brezplačna izobraževanja.

Študija tudi zagovarja "ofenzivo gradbenih veščin". Cilj je ponuditi možnosti praktičnega nadaljnjega usposabljanja za vse ravni – od vodstva do gradbišča. Brez ciljnega razvoja znanj in spretnosti industrija tvega izgubo stika z mednarodnim razvojem.

Kljub vsem oviram strokovnjaki verjamejo, da priložnosti odtehtajo izzive. »Umetna inteligenca nam lahko pomaga narediti procese učinkovitejše, zmanjšati napake in razbremeniti vodenje gradnje. Toda ključ je v podatkih,« poudarja Hanstein, mož ZAB. Predstavnik gradbenega ceha Rieder poudarja tole: "Zdaj je pravi čas za pridobivanje izkušenj, gradnjo omrežij in dejavno pomoč pri oblikovanju rešitev, odpornih na prihodnost."

Priročnik za uporabo umetne inteligence v gradbeništvu

“Vodnik za uporabo umetne inteligence v gradbeništvu” je namenjen malim in srednje velikim podjetjem in odgovarja na naslednja vprašanja:

• Was funktioniert heute schon in der Praxis?
• Wie können erste Pilotprojekte umgesetzt werden?
• Welche Weiterbildungsangebote sind sinnvoll?
• Welche rechtlichen Grundlagen sind zu beachten?

Prenesite študijo in vodnik