Močno deževje in podnebne spremembe: Kako se lahko kraji zaščitijo

Močno deževje in podnebne spremembe: Kako se lahko kraji zaščitijo

Število ekstremno močnih deževij močno narašča – z resnimi posledicami, kot so poplavljene ulice, evakuacije in milijarde dolarjev škode. Pogled na Zgornjo Avstrijo pokaže razsežnost: v letih 2002 in 2013 so bile poplave na Donavi in ​​Innu s konicami pretoka, ki bi se statistično gledano morale zgoditi le vsakih 100 do 300 let. In niz se nadaljuje: leta 2023 sta dve neurji povzročili znatne poplave – enkrat na Vorarlbergu, Tirolskem in Salzburgu ter ponovno na Koroškem, južnem Štajerskem in južnem Gradiščanskem.

Od pomanjkanja vode do močnega dežja

Septembra 2024 je sledilo dolgotrajno močno deževje, ki je povzročilo obsežne poplave od Salzburga preko Zgornje Štajerske do severne Gradiščanske. Še posebej hudo sta bili prizadeti Spodnja Avstrija in Dunaj, kjer je vodostaj sicer dosežen le enkrat na sto let. "To kaže, da sedanji standardi ne zadoščajo več. Celovita zaščita pred poplavami in podnebno odporno urbanistično načrtovanje sta ključnega pomena za prihodnost mest in skupnosti," poudarja Gregor Grassl, pridruženi partner in strokovnjak za podnebju prilagojeno gradnjo in urbani razvoj pri Drees & Sommer.

Medtem ko naraščajoče temperature povzročajo pomanjkanje vode v nekaterih regijah, se druga območja vedno znova soočajo z močnim deževjem. Slednje je še posebej zahrbtno, ker se pojavlja spontano in selektivno in ga je zato težko načrtovati, pojasnjuje Grassl. "Dobra novica: s pravim znanjem in izkušnjami se lahko mesta prilagodijo in postanejo bolj odporna."

Pet področij delovanja, da ostanete suhi

Grassl imenuje pet področij delovanja, s katerimi lahko mesta in skupnosti bistveno povečajo svojo odpornost na močan dež:

1. Analiza lokalnih tveganj
Močno deževje lahko povzroči tudi poplave, ki jih je težko predvideti, tudi stran od rek. Zato so pomembne redne analize tveganja in testiranja obstoječih sistemov zaščite. »Preobremenjeni kanalizacijski sistemi so eden najpogostejših vzrokov za poplave v mestih,« pojasnjuje Gregor Grassl. Prav tako je ključnega pomena zagotoviti ves čas dostop do nujnih poti, gasilskih postaj in bolnišnic.

2. Spodbujanje modro-zelene infrastrukture
Zelene površine in mestni odprti prostori delujejo kot naravna zadrževalna območja in blažilnik padavin. »Govorimo tudi o spužvastih mestih, ker se območja obnašajo kot spužva in absorbirajo deževnico,« pravi Grassl. Poleg tega nudijo zaščito pred vročino, izboljšujejo kakovost zraka in biotsko raznovrstnost ter povečujejo kakovost življenja v mestih.

3. Odlepite površine
Asfalt in beton preprečujeta pronicanje deževnice. »Da bi se temu izognili, morate velika območja odpreti in jih nadomestiti z vodoprepustnimi alternativami,« pravi Grassl. Na ta način se lahko izognemo zalednim vodam in poplavam ter hkrati izboljšamo mikroklimo.

4. Izogibanje kontraproduktivnim jezom
Togi jezovi pogosto prehitro odvajajo vodo, kar še poslabša poplave drugje. "Namesto pospešenega odvajanja vode je pomembno, da jo upočasnimo in ublažimo." Območja zadrževanja in naravni dizajni pomagajo dlje časa zadrževati vodo na lokaciji.

5. Vključevanje v urbanistično načrtovanje in načrtovanje rabe prostora
Zaščitne ukrepe je treba vključiti v gradbene projekte že v zgodnji fazi. "Območja zadrževanja se lahko uporabljajo tudi kot parki, igrišča ali saloni." To ustvarja funkcionalno zaščito z dodatno dodano vrednostjo.

"Namesto reaktivnega odzivanja na dogodke bi morala mesta in skupnosti proaktivno vlagati v infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe. Rešitve, ki združujejo varnost, trajnost in kakovost življenja, je mogoče implementirati že danes," zaključuje Gregor Grassl.