Konec statusa odpadka izkopane zemlje

Konec statusa odpadka izkopane zemlje

Članek obravnava kriterije za uveljavljanje t.i. konca odpadka, ki morajo biti izpolnjeni kot predpogoj za recikliranje gradbenih odpadkov brez ALSAG. Za konec pa še pogled na novo uredbo za izkop zemlje, ki naj bi prinesla olajšanje na tem področju. Natančno poznavanje teh predpisov je ključnega pomena za uspešno poslovanje na področju zemeljskih in nizkih gradenj, saj so morebitna doplačila ALSAG lahko za gradbena podjetja ne le boleča, ampak lahko glede na količine gradbenih odpadkov, ki se premikajo, celo ogrozi njihov obstoj.

Odpadki v gradbeništvu

Po zveznem načrtu za gospodarjenje z odpadki v Avstriji vsako leto nastane skupno 70 milijonov ton odpadkov. Od tega je 41 milijonov ton (59 %) zemljine iz izkopa, 11 milijonov ton (16 %) gradbenih odpadkov in 18 milijonov ton (25 %) drugih odpadkov. To pomeni, da 75 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Avstriji, izvira iz gradbenih del. To ogromno količino gradbenih odpadkov mora gradbeništvo čim bolj ekološko in gospodarno obdelati in izkoristiti, da bo lahko zadostilo zahtevam krožnega gospodarstva.
Za zakonsko skladno ravnanje z gradbenimi odpadki je treba upoštevati celo vrsto zakonskih zahtev, kar za vse prizadete (zlasti gradbenike, projektante in gradbena podjetja) predstavlja velike izzive. Najpomembnejše pravne zahteve, ki se nanašajo na gradnjo, vključujejo naslednje pravne zadeve:

• Abfallwirtschaftsgesetz 2002
• Recycling-Baustoffverordnung 2015
• Deponieverordnung 2008
• Altlastensanierungsgesetz 1989
• Bundesabfallwirtschaftsplan 2023
• Abfallverzeichnisverordnung 2020
• Abfallnachweisverordnung 2012
• Abfallbilanzverordnung 2008

Pregled teh pravnih zahtev je na voljo v priročniku Urada za gradbeništvo »Gradbeni odpadki, recikliranje in odstranjevanje« (na voljo na
www.bau.or.at/bauestmassen).

V brošuri so zajete naslednje kategorije gradbenih odpadkov in pravilno ravnanje z njimi, kot so možnosti recikliranja, zahteve glede dokumentacije in obveznosti predaje:

• Bodenaushub
• Betonabbruch
• Asphaltaufbruch
• Bauschutt
• Holzabfälle
• Metallabfälle
• Kunststoffabfälle
• Baustellenabfälle
• Verpackungsabfälle
• POP-Abfälle
• Gefährliche Abfälle

Kdaj obstajajo odpadki?

Pojem odpadek je v Zakonu o ravnanju z odpadki (ZGO) urejen takole: Odpadek je premičnina,

• deren sich der Besitzer entledigen will oder entledigt hat (Entledigungsabsicht oder subjektiver Abfallbegriff) oder
• deren Sammlung, Lagerung, Beförderung und Behandlung als Abfall erforderlich ist, um die öffentlichen Interessen nicht zu beeinträchtigen (objektiver Abfallbegriff).

Predmet torej postane odpadek, če obstaja namen njegove odstranitve in/ali javni interes za zbiranje in ravnanje z njim kot odpadkom. V gradbeništvu je treba skoraj vse odvečne materiale, kot so izkopana zemlja, mineralni gradbeni ostanki, gradbeni drob ali gradbeni odpadki (ostanki, odrezki, sekanci, posode itd.) oceniti kot odpadek, ki ga je po AWG treba ustrezno reciklirati ali odstraniti.

Prispevki ALSAG

Zakon o sanaciji onesnaženih območij (ALSAG) določa obveznost prispevka za odlaganje odpadkov na odlagališčih, zasipanje neravnega terena ali prilagajanje terena (npr. z gradbenimi ruševinami ali recikliranim materialom nezagotovljene kakovosti), izvoz odpadkov ali njihovo skladiščenje za vmesno skladiščenje 3 let. Ta je odvisna od vrste odpadka oziroma odlagališča in znaša na primer 9,20 evra na tono za izkop ali gradbene odpadke. Vendar pa ALSAG predvideva tudi brezplačno recikliranje izkopanega materiala in mineralnih gradbenih odpadkov, pri čemer je treba upoštevati nekatere zahteve iz uredbe o recikliranju gradbenih materialov in zveznega načrta za ravnanje z odpadki. Diagram poteka ALSAG 2025 jasno prikazuje različne metode recikliranja in njihove zahteve za oprostitev plačila prispevkov ALSAG (glejte sliko).
Podrobnejši predpisi o ALSAG so povzeti v informacijskem listu ALSAG Urada za gradbeništvo (na voljo na www.bau.or.at/bauestmassen).

Izjema je izkop zemlje

Pri izkopu zemljine AWG predvideva posebnost glede statusa odpadka. Neonesnažena zemljina, ki je bila izkopana med gradbenimi deli, se v skladu s § 3 odst. 1 Z 8 niti ne šteje za odpadek, če je zagotovljeno, da se ponovno vgradi v naravnem stanju na mestu, kjer je bila izkopana (isto gradbišče). Te izjeme pa ni mogoče uporabiti, če se na primer izkopana zemlja uporabi na drugem gradbišču. Načeloma je to odpadna lastnina, ki je predmet ALSAG.

Tok: konec pobočja za izkop zemlje

Kot dopolnitev Uredbe o recikliranju gradbenih materialov, ki med drugim ureja prenehanje odlaganja mineralnih gradbenih odpadkov, Ministrstvo za okolje trenutno pripravlja uredbo o predčasnem prenehanju odlaganja izkopane zemlje. Ta nova uredba naj bi omogočila zgodnji in nizkopražni konec izkopane zemlje ter spodbujala uporabo izkopane zemlje v duhu krožnega gospodarstva.
Septembra 2024 je ministrstvo predstavilo začetni osnutek, ki sta ga gradbena in reciklažna industrija na splošno pozdravila. Takšna ureditev bi omogočila, da bi neonesnažena zemljina iz izkopa ob preverjanju kakovosti takoj izgubila status odpadka in pridobila status proizvoda v smislu lažjega odpremljanja. Tako kot pri odloku o recikliranju gradbenih materialov bi moralo biti to povezano z določenimi zahtevami glede uporabe in bi moralo biti možno le, če se upoštevajo opredeljena merila kakovosti in je izpolnjena obveznost poročanja.
Na podlagi tega prvotnega osnutka je gradbena in reciklažna industrija podala številne predloge za izboljšave, ki so bili vsaj delno vključeni v sedanji osnutek uredbe.

Nebirokratska izvedba

Gradbena in reciklažna industrija je pripravila stališče s praktičnimi predlogi za trenutni osnutek uredbe, ki naj bi jih upoštevali v končni različici prihajajoče uredbe. Ti predlogi so povzeti v spodnjih odlomkih:

• Anwendungsbeschränkungen

Če so dosežene potrebne okoljske kakovostne zahteve in je prenehanje odpadkov potrjeno s strokovnim poročilom ali poročilom izvedenca, naj bo čim manj omejitev zakonsko skladne rabe. Zahteve glede vodenja evidenc bi bilo treba zmanjšati, ko je dosežen konec odpadkov.

• Meldepflichten

Ko je ugotovljen zakoniti konec izkopane zemlje, nadaljnje obveščanje prejemnika materiala ni potrebno.

• Sieblinie als Mindestmaß einer bautechnischen Eignung

Pri uporabi nekohezivnih tal je dokaz o krivulji razvrščanja – odvisno od načrtovane uporabe – koristen, saj zagotavlja pomembne informacije o možni uporabi. Ni pa nujno, da je krivulja razvrščanja obvezno merilo za doseganje konca odpadkov.

• Verwertungsgebot

Ukrepi recikliranja običajno izhajajo samodejno iz obstoječih tehničnih in ekonomskih pogojev. Zahteva po recikliranju je torej lahko upravičena, če je tehnično in ekonomsko smiselna. Nasprotno pa je treba zavrniti kakršno koli obliko "obvezne oddaje" v smislu zakona o odpadkih.

Povzetek

Nizkopražni konec odpadkov pri izkopu zemlje lahko pomembno prispeva k doseganju ciljev avstrijske strategije krožnega gospodarstva. V duhu krožnega gospodarstva naj bo načrtovana uredba o koncu odpadka zasnovana čim bolj nebirokratsko in vitko, da bo dejansko sprejeta v gradbeni praksi.

Dodatne informacije: tukaj