Poraba zemlje še naprej upada

Poraba zemlje še naprej upada

Nova raba zemljišč za gradnjo se je v Avstriji v zadnjih dveh letih zmanjšala. Po trenutnih podatkih Zveznega urada za meroslovje in geodezijo (BEV) in Zvezne agencije za okolje se je nova raba zemljišč v letu 2024 že drugo leto zapored znatno upočasnila: natančneje, v letu 2024 je bilo vsak dan na novo uporabljenih 6,75 hektarjev zemljišč – zmanjšanje za 15,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Skupna površina nove letne rabe je znašala 24,7 kvadratnih kilometrov, potem ko je bila leta 2023 29,2 kvadratnih kilometrov, leta 2022 pa 43,6 kvadratnih kilometrov. To pomeni, da se je letna poraba zemlje v dveh letih zmanjšala skoraj za polovico.
Skupno je bilo leta 2024 sedem odstotkov skupne državne površine v Avstriji uporabljenih za vrtove, zgradbe, dejavnosti, promet, prosti čas in rudarske površine (= raba zemljišč). Približno polovica tega je bila zazidana, to je nadzidana, asfaltirana ali betonirana (= površinsko tesnjenje). Stopnja tjulnjenja trenutno predstavlja 3,7 odstotka državne površine.
Nova uporaba od začetka leta 2000 vztrajno upada. V letih 2000 do 2005 je bilo potrebnih povprečno 81 kvadratnih kilometrov letno, v zadnjih štirih letih pa niti polovica (glej tabelo Letna nova raba v km²).

Računsko sodišče dvomi o zgornji meji 2,5 hektarja na dan

Trenutni vladni program določa zmanjšanje porabe zemlje na 2,5 ha na dan, vendar je treba opozoriti, da za dosego tega cilja ni določen zavezujoč časovni okvir. Ne glede na to pa je z vidika zveznega gradbenega ceha ta nediferencirani cilj v nasprotju z zavezo zvezne vlade k uravnoteženi zemljiški politiki, saj združuje vse projekte – ne glede na stopnjo tesnjenja in gospodarske posledice. Avstrijsko združenje občin in pristojni deželni sveti so še vedno kritični do te zgornje meje, ki jo je neprimerno »predpisala« zvezna vlada.
Kritiko je spomladi letos izrazilo tudi računsko sodišče. Ozadje: Računsko sodišče je preučilo vodenje avstrijske konference o prostorskem načrtovanju (ÖROK) od novembra 2023 do aprila 2024. ÖROK je institucija, ki jo podpirajo zvezna vlada, dežele, mesta in občine za usklajevanje prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja na nacionalni ravni. Med drugim je odgovorna za razvoj »Strategije tal za Avstrijo«, ki so jo v začetku leta 2024 potrdile vse zvezne dežele.
Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu tej strategiji posvetilo posebno poglavje in glede cilja 2,5 hektara izvedlo naslednji zaključek: »Zvezna vlada je leta 2002 želela do leta 2010 zmanjšati povečanje 'trajno zaprtih območij' v Avstriji na 2,5 hektara na dan. Cilj je bil zmanjšati na največ eno desetino takratnega povprečnega pozidanja 25 hektarov na dan. Utemeljena utemeljitev oziroma utemeljena metodološka strategija ni vsebovala kakršne koli izpeljave te ciljne vrednosti.«(Vir: »Avstrijska konferenca o prostorskem načrtovanju – strategija uradov in zemljišč«, poročilo Računskega sodišča, april 2025, stran 72). Poleg tega ostaja nejasno, "ali se je ciljna vrednost nanašala na dodatno rabo zemljišč ali površinsko tesnjenje."(Vir: »Avstrijska konferenca o prostorskem načrtovanju – strategija uradov in zemljišč«, poročilo Računskega sodišča, april 2025, stran 90)

Potrebna terminološka pojasnila

Računsko sodišče v poročilu še izpostavlja, da pojmi, s katerimi so definirali cilj (zaprta območja, raba zemljišč, raba zemljišč), »niso bili jasno opredeljeni«.(Vir: »Avstrijska konferenca o prostorskem načrtovanju – strategija uradov in zemljišč«, poročilo Računskega sodišča, april 2025, stran 12)
Zvezni gradbeni ceh se strinja s tem mnenjem, saj izraz "poraba zemlje" pogosto vodi do napačnih zaključkov. Na primer, park ali posest z enodružinsko hišo in cvetličnim travnikom se v uradni statistiki šteje za 100-odstotno »izrabljeno«, čeprav je v večini primerov le majhen del celotne nepremičnine dejansko zazidan ali zazidan. "Tesnjenje" pomeni, da neprepustna plast pokriva tla. »Porabljeno« pomeni, da površina ni več na voljo za kmetijstvo ali gozdarstvo.
Zaključek: Samo del površine, ki se uporablja po statističnih podatkih, je dejansko zapečaten. Vendar pa bi bilo to razlikovanje ključnega pomena, da bi lahko imeli objektivno razpravo o uravnoteženi strategiji varstva tal.

Dejstva proti čustvom

Na splošno je mogoče opaziti, da postaja javna razprava na temo porabe zemljišč v zadnjih letih vse bolj populistična in vse manj temelječa na dejstvih: pogosto se pojavljajo primerjave, ki so zelo čustveno nabite (»zabetonirane«, nogometna igrišča ipd.) ali pa se kot reprezentativni primeri domnevno prekomerne porabe zemljišč uporabljajo trgi v urbanih (!) območjih. Čeprav so takšne metode vsekakor učinkovite v svoji ciljni skupini, so ponavadi zavajajoče: po eni strani se (višji) odstotek porabe zemljišč redno uporablja in predstavlja kot zaprta (vendar, kot že omenjeno, stopnja pozidave v Avstriji znaša le okoli polovice porabe zemlje). Po drugi strani pa je (zavestno?) spregledano, da tudi nepokrita površina še vedno velja za rabljeno: mestni park v Gradcu, Donavski park v Linzu, vrt okoli enodružinske hiše v predmestju Dunaja: vse to se v uradni statistiki šteje za rabljeno površino, a še vedno pozitivno prispeva k trenutnim izzivom (npr. vročina v mestu, sposobnost pronicanja tal itd.). Na ta način so vsa prizadevanja za tesnjenje urbanih območij zvedena v absurd.
Namesto posploševanja in zavajanja potrebuje razpravo objektivizacijo in diferenciacijo: v nasprotju z izjavami različnih okoljskih nevladnih organizacij Avstrija ni toliko omenjani evropski prvak, ko gre za rabo zemljišč ali pozidanje zemljišč. Namesto tega je Avstrija sredi polja v EU. Prednjačita Nizozemska in Belgija s skoraj štirikrat višjo stopnjo tesnjenja. Na tretjem mestu sledi Nemčija s približno dvakrat višjo stopnjo tesnjenja kot Avstrija.

Iniciativa »Zavezništvo z zdravo pametjo« izvaja izobraževalno delo

Da bi razpravo vrnili na objektivno raven, je bilo v Avstriji ustanovljeno združenje gradbenih strokovnjakov, ki izvaja pomembno izobraževalno delo. Predvsem so prikazane statistične podlage in možne negativne posledice nediferencirane zgornje meje. Takšna zgornja meja bi pomenila nerešljive težave za skupnosti z rastjo prebivalstva in ovirala zagotavljanje stanovanj za ljudi: v letih 2021 do 2024 je bilo za gradbene namene uporabljenih povprečno 33,5 km² na leto. Z omejitvijo površine 2,5 hektarja na dan bi bilo treba prihraniti 24,5 km² na leto. Zato se neizogibno postavlja vprašanje, kje naj naraščajoče prebivalstvo živi v prihodnosti.
Poleg tega bi bili neizogibni občutni rezi v industrijski in komercialni gradnji, v javnih objektih, kot so šole in vrtci, ter v gradnji infrastrukture. Nadaljnje posledice bi bile naraščajoče cene zemljišč in izguba delovnih mest: če bi uvedli omejitev površine na 2,5 hektarja na dan, bi bilo dolgoročno ogroženih približno 250.000 delovnih mest. Od tega okoli 105.000 v industriji, 72.000 v gradbeništvu in 73.000 v drugih posredno prizadetih gospodarskih panogah.(Vir: »Poraba zemlje: Učinki načrtovane zgornje meje na trg dela, stanovanjsko gradnjo in širitev infrastrukture, Kreutzer Fischer Partner, januar 2024)

Zaključek

Za resno kvantifikacijo območne omejitve ni mehanizma, ki bi upošteval različne okoliščine (npr. priseljevanje in izseljevanje) v avstrijskih občinah in s katerim bi bilo mogoče razviti cilje na lokalni ravni. Vsekakor pa arbitrarno in enostransko postavljena zgornja meja ni rešitev, saj občinam odvzema ves prostor za ukrepanje in zanemarja zgoraj opisane negativne gospodarske in družbenopolitične posledice.
Nasprotno pa bi bila skrbno premišljena zemljiška strategija za trajnostni razvoj Avstrije in ustrezna varnost načrtovanja pozitiven pristop. Vsekakor pa mora to vključevati celovito obravnavo vseh meril, ki jih je treba upoštevati. Poleg tega bi bil skrajni čas, da se dejanska površinska pozidava - namesto porabe zemljišč - zasidra kot osrednji parameter v relevantnih statistikah in v javnem diskurzu.